prijateljstvo

Večer za komedijo

Komedija

Na oglasni deski sem opazila reklamo, da bo v našem mestu dobra komedija. Vedno najprej povabim moža, tokrat pa sem se odločila, da pred nakupom kart pokličem prijateljico. Prijateljici sem povedala za katero komedijo gre in jo vprašala, če bi jo šla gledat. Bila je vesela mojega klica, še posebej pa je bila vesela, ko sem jo povabila na komedijo.

Tako sem kupila karte in komaj čakala, da pride vikend in da greva na komedijo. Ker ima vsaka svoje življenje, se ne vidiva tako pogosto. Ni nama v navadi, da bi se poklicali in klepetali. Enostavno vsake toliko ena drugo povabiva na kakšni dogodek ali kavico. Tokrat sem jo presenetila jaz in jo povabila na komedijo.

Čeprav sem vedela, da je dobra komedija, me je malo skrbelo, če bo komedija všeč tudi njej. Ta dan sva se dobili malo prej, da sva lahko malo poklepetali, ker si vseeno poveva veliko stvari. In ker se nekaj časa ne vidiva, se kar nekaj nabere. Potem pa sva šli na komedijo.

Večer za komedijo

Že dolgo se nisem tako nasmejala, kot sem se tokrat. Tudi moja prijateljica se je smejala do solz. Tako dobre komedije pa še ne. Če bi bila še enkrat v našem kraju, bi jo šla gledat še enkrat. Tako dobra je bila. Igralci so bili dobri in smešni. Obe sva bili navdušeni, kako dobro so speljali vso predstavo, čeprav jim je nekaj ponagajal oder. Tako sva spet preživeli en lep večer skupaj. Na koncu, ker sva se imeli tako dobro, sva se odločili, da greva še na eno pijačo in malo poklepetava. Včasih človek potrebuje klepet, ker spozna, da mogoče stvari niso takšne, kot pa si sam pričakoval. …

Na kavi s prijateljem, ki od blizu ve, kaj je sladkorna bolezen in kako je z njo živeti

Sladkorna bolezen

Pred kratkim sem zopet prišla v stik s prijateljem, ki je že zelo mlad spoznal, kaj je sladkorna bolezen in se moral s tem soočiti. Mislim, da je imel komaj sedemindvajset let. Jaz sem imela takrat komaj triindvajset let in prav nisem si mogla predstavljati, kako mi je bilo. Vem, da mi je razlagal, kaj je sladkorna bolezen in kaj vse se mu dogaja, ampak se niti najmanj nisem mogla postaviti v to vlogo, da bi ga razumela. Sicer pa še danes v resnici ne vem, kako to je to videti.

Danes je mnogo bolje glede tega. Vidi se, da se je navadil in da zelo dobro živi s tem, ter se znajde. Takrat, ko je to zvedel, da bo sladkorna bolezen del njegovega življenja, se mu je videlo, da je bil zelo nesrečen in da se ni popolnoma sprijaznil s tem. Danes se mu pa vidi, da je našel način, kako kljub temu uspešno živi svoje življenje in je srečen. Prav vesela sem bila zanj.

Dobila sva se predvsem zato, ker bova verjetno sodelovala v glasbi, kar sva se že nekajkrat menila in je šele sedaj prišel pravi trenutek. Vseeno se sicer lahko zgodi, da ne bo nič, ampak to je tako ali tako dejstvo pri vsaki stvari. Sem pa vsaj končno dobila nekaj opreme, ki je trenutno ne potrebuje, ker ni nastopov. Drugače vrti glasbo v klubih. Tako, da lahko do nadaljnjega uporabljam opremo in se še kaj naučim. Nikoli mi ni bilo čisto jasno, kako se je potem, kljub temu da je sladkorna bolezen narekovala njegov življenjski ritem, vrnil v te vode. Moram ga naslednjič vprašati, ker me res zanima. Se mi zdi vseeno, kar težka kombinacija.

Je pa lepo videti vsakega, ki je kljub izzivom, kakor ga lahko prinese sladkorna bolezen, nadaljuje svoje življenje v smeri, ki ga veseli.

…