Od nekdaj sem imela to umetniško žilico, ki pa je nisem nikoli uporabila. Ker smo živeli kot podnajemniki, se mi je zdelo brez veze, da nekaj ustvarjam, ker se bomo še selili. Prišel je čas, ko smo začeli graditi hišo in to je bila moja največja želja, da bom lahko končno ustvarjala. Ker smo ob hiši imeli dolgi betonski zid, sem dobila idejo, da bi ga lahko sama dokončala. Mož se sicer s tem ni strinjal, ker je vedel, da je zid zelo dolg in da se bom pošteno namatrala, jaz pa sem komaj čakala, da lahko začnem. Že prej sem vedela, kaj bom naredila, zato sem še kako opazovala delavce, ki so okoli hiše polagali ploščice.
Ker sem vedela, da bodo ploščice ostale, sem imela idejo, da z kladivom ploščice potolčem in tako dobim mozaik, ki da počasi lepim na zid. Moje delo je trajalo nekaj dni. Lahko bi delala še več dni, a ko sem začela, sem delala cele dneve. Tako sem uživala v tem in na koncu je nastal moj mozaik. Lahko samo rečem, da vsak, ki pride k nam obisk moj mozaik opazi, ker je res lep in unikaten. Sedaj se vse preveč povprečja in klasike, nihče več ni unikaten, malo je takšnih in prav vesela sem, da sem se to odločila jaz in naredila prekrasni mozaik.
Mene ustvarjanje umetnin navdušuje, sama sem ustvarjalni človek in tako vem, da bo pri naši hiši še sigurno veliko stvari takšnih, ki bodo izpod mojih rok. Enostavno uživam v tem, ko lahko ustvarjam.